LAAMƊO BONƊO JOM DAWAAƊI BONƊI - Pulaar e Pulareeje

Breaking

Pulaagu

Pulaagu
Fulfulde

lundi 15 octobre 2018

LAAMƊO BONƊO JOM DAWAAƊI BONƊI

Laamɗo gooto bonɗo bon-noowo jom dawaaɗi sappo bonɗi. 


 Ñamleteeɗo moƴƴere mo hulaani yoɓirde ɗum bonannde, baɗoowo ko welaa kaaloowo ko weli ɗum fof e no weliraa fof, tee kala kaalɗo warngo mun koo jamiroowo Koo Jamiroowo bonannde hamo anndiraa kaɗoowo kadi moƴƴere.

Laamɗo gooto bonɗo jom dawaaɗi sappo bonɗi, bonnooji ɗi hono mum’en alaa. E bonannde meeɗii wooɗde e leydi ngootiri, hamo jogii jikku makko gooto mo yimɓe ɓee fof ngandiri mo kadi leydi ndii fof ne maantirii mo ɗuum.

wonnde koo neɗɗo jom konngol kala koo haali alaa ko ɓeydatee heen alaa ko ustatee heen noo wiyri fof ko noon wonirta koo yamiri fof ɗoon e ɗoon ko ko Waɗtee. 

Kono kadi yimɓe ɓee gollinta ɓee fof ne nganndi kala kam e mum’en juumɗo haa weñi golle ɗe o yamiriri ɗum yoo gollu ɗee haa woodi ko rewaani heen lawol jumun ko ko rokkatee ɗawaaɗi makko bonɗi ɗii ñaama ɗum haa laaɓa cer.


Jooni noon waɗi sahaa gooto tan laamɗo oo, noddiɓe kamɓe golla-nooɓe ɗum ɓee fof won koo yiɗnoo wiideɓe. Kamɓe fof ɓe ngari hay gooto heɗdaaki Ndeen laamɗo oo, woni e haalde ko yiɗnoo haalde haa ɓooyi tan gooto e maɓɓe ferii konngol laamɗo oo, kañum woni e haalde goɗɗum ko jiiydaa e ko laamɗo oo, wonnoo e Haalde koo. 

Laamɗo oo, naniraani ɗum jam Ɗoon e ɗoon jikku arti e joomun laamɗo oo, wiyi heddiiɓe ɓee yoo nanngu mo mbedduyoo mo to Daawaaɗi ɗii ngoni too mbele haɗi ñaama mo haw laaɓa cer. Ɓe ndiirani mo ɓe njaggi mo haɓe njogori nawde mo tan o wiyi won koo yiɗi ñaagaade laamɗo oo, ko adii hamo waree, laamɗo oo, wiyi yoɓe ngoppu o haala ena heɗiimo.

« O wiyi" laamɗo oo, aɗa anndi kam ko hikka waɗi ɗuuɓi sappo aɗa gollinami, meɗa gollan maa mi meeɗaani juumde hay ñalawma gooto e gollam so wonaa hannde mbiyaa aɗa waɗami nih, ɓaadi noon ko ɗuum woni yamiroore maa ko geɗel gootel tan ñaagoto maami ko adii meɗa waree, woppam tan mi wuura balɗe sappo goɗɗe ko adii aɗa warami.

Laamɗo oo, deƴƴi haa ɓooyi seeɗa wiyi" mi jaɓii mi rokkiima balɗe sappo soɗe timmii tan kaa dokke-teeɗo dawaaɗi ɗii ñaam-maa. Ɗoon e ɗoon o fay to toppittooɗo dawaaɗi laamɗo oo. o woni e ñaagaade ɗum yoo woppu o walla ɗum ñamminde dawaaɗi ɗii, ɗoo e balɗe Sappo paaɗe ɗee oon salii, haa ɓooyi jaɓi ɗoon e ɗoon o fuɗɗii golle hamo ñammina dawaaɗi ɗii hamo welnoo ɗumʼen hamo fijja e mum’en Ekn...

Nde wonata balɗe sappo taw kanko e dawaaɗi ɗii ɓe ngoowondirii ɓe ngonii kadi sehilaaɓe ɗuum fof laamɗo oo, tinaani heen haydara. Ndeen balɗe sappo ɗee timmii tan laamɗo oo, rokki yamiroore wonde ko wiynoo koo yontii haŋkadi yoo waɗe yoɓe ndokummo dawaaɗi ɗii ñaamamo. Ko yaawi leelaani.

kono ndeɓe mbeddiimo to dawaaɗi too kamɓe fof ɓe njiyi heen koɓe keewaani yiyde, ɗuum haawiɓe no feewi, sibu ndeɓe naan-nimo to dawaaɗi ɗii, ngoni too ɓe nguddi. Ɗoon e ɗoon dawaaɗi ɗii fof ndiiri pay e makko ngoni e mettaade koyɗe makko, laamɗo oo ne ndaara ɗuum naƴƴi ɗum no feewi. Haa Woni e naamndaade keetɗo e dawaaɗi oo, « hol ko heɓi dawaaɗi ɗii, hol koɗi ngonndi nde oon kam wiyata ena jaaboomo taw moo yamiri yoo dewaaɗi makko ñaam oo heɓɓiima konngol, wiyi" mi gollanii kadi mi   dawaaɗi maa ɗii, balɗe Sappo fet hay ñalawma gooto, walla hojom gooto, mi fawaani heen kono kañji ɗi njejji-taanimi ɗi njamfaa-kimi ko ɗuum saabii ɗi njaaɓaani hay ñaamdemi. Kono aan mi gollaniima ko ena wona duuɓi Sappo ko mbaawmi e komi waawaa fof mi waɗaniima mbele fof ena rewa laawol mi meeɗaa bonnude mi meeɗa hay juumde e golle am no mbiyru ɗaa fof ko noon mbaɗan-noomi. Kono nde juummi heen laawol gootol tan kala ngollan no maami e moƴƴere njejjiɗ-ɗaa yomi ware ɗoon e ɗoon njamir ɗaa. 

Nde o haali kaan haala tan laamɗo oo anndi kadi jaɓi koy juumre mawnde woni koo haalii koo fof ko goonga yamiri yoo woppe o yara laawol makko o haaytii wareede.

Ɗuum ɗoo hollirii wonde hay kullon Ena nganndi fotde, hay kullon so tawii a waɗanii ɗumʼen moƴƴere hannde njejjittaa ɗum janngo. tee enen yimɓe jamma e ñalawma eɗen mbiya kala ko Alla tagi ko enen ɓuri heen finnde, eɗen mbiya kala ko GENO tagi ko enen ɓuri jogaade heen hakkille.

Wadde Hol saabii ko kullon ladde ɓuri en nuunɗal, ɓuri en Teddungal sibu so a waɗanii ɗumen moƴƴere hannde janngo so a juumii laawol gootol yoolataa kala ko mbatnoo e moƴƴere. njejjitaa fof laawol gootol sibu hannde a juumii.

Ɗuum ko neɗɗo tan way noon neɗɗo biyoowo kala ko Alla tagi ko kañum ɓuri Hakkile, kono kala ko mbaaw ɗaa waɗande ɗuum e moƴƴere so a bonnii ñalawma gooto fof yooliima moƴƴi maa fof yejjitii haa laaɓi cer. Kuɗol:  Seek Saadibu Soh

Abonnés vous à notre chaîne YouTube 
        Renndo fulbe

Aucun commentaire:

Enregistrer un commentaire